Kar nekaj časa sva se z Rokom dogovarjala za plezanje v Uršlji. Sam sem jo v lanskem letu že obiskal in plezal Pripravniško, letos pa sva želela dodati še Stanetovo. V zgodnjih jutranjih urah sva se odpravila do Naravskih ledin. Na dostopu sva malo zgrešila  spodnjo (bolj hojeno) pot pod Šmohorico in ubrala kakšnih 25m višjo gamsjo stezo. Za začetek sva se odpravila v Pripravniško smer. Med plezanjem ugotovim, da sem doma pozabil SD kartico, na kar me opozarja napis “No memory card” . Vse fotografije so tako tokrat posnete s telefonom. Dva raztežaja sta hitro minila, zato sva se odločila, da ne izstopima po polici, ampak nadaljujeva do vrha Šmohorice. Sicer ne gre za neko hudo plezarijo, bolj prebijanje skozi borovce in vmesne skalne skoke, a vseeno izstopiva direktno na vrh Šmohorice, ki je lepo razgleden. Zakon! …

Proti vrhu Šmohorice (Pripravniška smer - Kanta)

Spust nazaj na vstop Stanetove smeri

Po žlebu, ki poteka med križem in stolpom se vzpneva na vrh, malo posediva in že nadaljujeva na vstop Stanetove smeri. Že pogled navzgor je kazal na to, da zna biti plezarija kar težka in naporna. Rok hitro potegne prvi raztežaj, sam imam v drugem že kar na začetku velike težave, zato vodstvo zadnjih dveh raztežajev raje prepustim Roku. Na polici pri zadnjem sidrišču se oba strinjava, da je smer kar “zapečkarska” in je potrebno “delati” od začetka do konca.

Drugače sta tako Pripravniška (Kanta), kot tudi Stanetova smer odlično opremljeni, v Stanetovi je urejeno tudi sidrišče za spust (z dvojno vrvjo sva v enem zamahu prišla na vstop smeri). Tudi skala je predvsem v Stanetovi smeri odlična, v Pripravniški pa sicer tudi dobro skalo nekajkrat prekinejo poraščeni predeli.

Dan na pobočjih Uršlje gore oz. Šmohorice je kar prehitro minil. Uršlja, se še vidimo!