V soboto zjutraj smo se na parkirišču pred domačo Kalvarijo dobili z namenom, da se ponovno podamo v Graško pogorje. Zadnji trenutek je Matej javil, da mu sodelovanje ne bo zneslo, zato smo z Blažem in Francem ekspresno spremenili plan. Sam sem kar hitro predlagal Vigredno smer v Peci, saj sem si že lep čas želel preplezati kakšno smer v južni steni Kordeževe rame. Ekspresna vožnja do doma, malenkostna preureditev nahrbtnika, nekaj dodatne opreme in že smo hiteli proti Mežici in kasneje do zgornjega parkirišča.

Dostopili smo ekspresno, na sedlu pod vrhom pa nas je pričakal mrzel, na trenutke še kar močan veter. Vseskozi je dišalo tudi po tem, da bo steno ovila megla. Na to se nismo posebej ozirali in kar hitro zagrizli v smer. Franc je mojstrsko napeljal vse raztežaje, z Blažem pa sva mu kar uspešno sledila. Skalo sicer nekajkrat prekinejo trave, a postreže tudi z nekaj lepimi prehodi in kar konkretno izpostavljenostjo v zadnjih dveh raztežajih. Tukaj nas je zajela rahla megla, ki nas je spremljala vse do vrha stene in nato še do vrha Kordeževe glave.

Glede na podatke v vpisni knjižici se smeri letos ni lotil še nihče. Kakšna škoda, ko pa postreže s tako lepim naravnim prehodom čez južno ostenje Pece.

VEČ FOTOGRAFIJ TUKAJ

Nace