Igličeva v Mali Rinki (V/IV+, 350m)

Po navadi po preplezani smeri ob pivu debatiraš o ravnokar preplezani smeri in hkrati že načrtuješ novo. Tudi tokrat smo po preplezani Pocarski na terasi Tičarjevega doma razglabljali o primernih smereh in do nedelje se je vedelo, da je naslednja Igličeva. Baje lepa petka s super skalo,…

Ker je bila edina opcija sreda (na dan Martinčkovega kolesarjenja) sva se z Vladom zmenila, da greva kar en dan prej in prespiva na Okrešlju, zjutraj pa zelo zgodaj na pot, da prideva še do piknika. Ure nastaviva na 4:30 in se počasi pripravljava na spanje, ko dva Angleža javita na kočo, da sta se izgubila. Ko prispe prvi GRS-jevec se mu Vlado pridruži in akcija steče. Nekaj časa še spremljam lučke v daljavi, ko pa po radiu javijo, da je Vlado pri Angležih vem, da bo vse OK in grem spat. Vlado se vrne enkrat zjutraj zato vstaneva šele malo pred šesto. Glavno je, da sta Angleža OK!

Ker so ostali vstali pred nama se odločiva, da bova zajtrkovala kar pod steno. Odločitev je bila prava in v dobri uri ter zajtrku prva vstopiva v Igličevo smer.  Ker je Igličeva klasika med smermi pod nama že čakajo druge naveze. Res je lepa petka s super skalo – vmesno varovanje in sidrišča na klinih – gre za lepo plezanje. Pri tretjem »cugu« gre Igličeva malo bolj v levo midva pa malo bolj v desno J Tako sva kar lep del smeri sama, proti vrhu pa se smeri ponovno združita. Na vrh počasi pripleza še nekaj navez iz Vzhodne smeri, ostalih iz Igličeve še ni,…Po kratkem razgledovanju po okoliških vrhovih se skozi Turski Žleb vrneva v dolino.

Seveda zaradi objektivnih razlogov piknik zamudiva :)

Rok in Vlado

Komentiraj objavo

Za komentiranje morate biti prijavljeni.