Glede na to, da že dolgo nihče ni objavil ničesar, objavljam dogajanje v maju in juniju. Po prvomajski Paklenici sem nabral kar nekaj (čudovitih) dni v hribovjih in gorah v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Najprej so sledile predšihtnice na Uršljo goro – iz Naravskih ledin po markirani poti in skozi žleb mimo Šmohorice. Tako sem v objektiv ujel enormna rastišča čudovitega avriklja.
Nato je sledilo nekaj plezalnih vzponov v Graškem pogorju. Z Blažem sva preplezala Kaiserschmarn (V+, ~300m) in Schlangengrube (V+, ~330m) – čudovita smer v značilnem ambientu (nekaj grmovja, strmih trav, a tudi kompaktna skala in nekaj lepih prehodov). Vmes sva po službi pokukala še v Pripravniško smer v Uršlji gori – še vedno prav posebna plezarija (nekaj strmih trav in kočljivih odsekov – vendar vseskozi odlično varovano s svedrovci), ki se konča na vrhu Šmohorice. [Klikni na Preberi več]
Z Lidijo sva raziskovala območje med Uršljo goro in Logarsko dolino – prav tako čudovit dan v družbi moje puže . Na vrhu so ravno takrat “na polno” cvetele pogačice. Za tem je spet vabilo Graško pogorje, kjer smo Nace, Blaž in Rok preplezali Flowers and nurses (V, ~380m) – vmes smo pokukali tudi v sosednjo smer, ki je ponudila konkreten raztežaj šestice, s katero je Blaž s kar nekaj težavami dokaj hitro opravil.
Raziskoval sem tudi domačo skalovje – v bližini ribnika Reš sva z Blažem preverila kvaliteto “Škratove skale”, tako, da sma se spustila čeznjo. Spust po vrvi sva končala v čolnu, hvala Darko oziroma Čolnarsko društvo Skala Vuhred.
Zadnje hladnejše dni pred poletjem sva z Rokom preplezala Alte Sudwest (IV-, 350m) – glede na opis sodeč veliko klasiko v Rothlesteinu. Lahka plezarija, dobro varovanje in super ambient – na vrhu naju je pričakal tudi “security team” – kozorogi.
Konec junija sem se z Dušanom udeležil vzpona na Pernice (organizator MTB Koroška), nato pa je naslednji dan sledilo naporno prečenje Pohorja v enem dnevu (vrh vzpenjače MB – SG).
Dopust sem izkoristil tudi v Bovcu, omembe vredna sta vzpona na Matajur in obisk planine Pecol z namenom fotografirati svizce – kar je tudi v celoti uspelo.
Glede na to, da sem opravil ture tako v Sloveniji, kot tudi v sosednji Avstriji, sem moral spet pokukati v Paklenico.Soplezalca sicer nisem imel, a sem ga kar hitro našel =) z mamo sva preplezala Severni greben (3, 170m) in Tinino smer (4b, 110m).
Dopust se je počasi bližal koncu, zaključil pa sem ga na prav poseben način – domača Raduha je nudila prijeten vzpon v Vetrnih policah. Prvič sem izbral levo vstopno varianto – nisem čisto prepričan ali je lažja od desne skozi kamin. Na vrhu naju je s Stankonom pričakala peklenska savna. Po desetih minutah je bilo tako vroče, da sva na hitro spakirala in se po zavarovani poti v prijetni senci odpravila proti koči na Grohotu.
Povzetek preplezanih smeri je torej:
=> Pripravniška smer, Kanta; Uršlja gora [Nace, Blaž]
=> Kaiserschmarn, Schlangengrube; Rothelstein – Grazer Bergland [Nace, Blaž]
=> Flowers and nurses; Rothelstein – Grazer Bergland [Nace, Blaž, Rok]
=> Alte sudwest; Rothelstein – Grazer Bergland [Nace, Rok]
=> Severni greben in Tinina smer; Paklenica [Nace, mama =)]
=> Veterne police; Raduha [Nace, Stanko]
…se nadaljuje…upam, da s takim tempom. V nadaljevanju še nekaj naključnih utrinkov..
Nace